Pri KUD Police Dubove od ustanovitve dalje (2007) razvijamo interdisciplinarne in nehierarhične načine promocije bralne kulture. Poleg interdisciplinarnih ustvarjalnih delavnic (Od knjige do radijske igre skozi prizmo improvizacijskega gledališča, Od knjige do vizualne podobe: fotostrip in film, Od knjige do kritike) so se za najbolj učinkovito in trajno metodo spodbujanja branja in dviganja ravni kulture dialoga izkazali bralni klubi. Bralne klube v živo izvajamo od leta 2015, februarja 2020 pa smo jih nadgradili še s Spletnim bralnim klubom. Gre za prvi slovenski bralni klub, ki je bil izveden v obliki spletnih konferenc in je dosegel bralce križem Slovenije in v tujini. V istem času smo zasnovali tudi Webinar za moderatorje bralnih klubov, namenjen izmenjavi izkušenj in znanja s področja organizacije in moderiranja bralnih skupin. V dveh letih smo razvili učno gradivo za štiri zahtevnostne stopnje (začetna, nadaljevalna, izpopolnjevalna, višja izpopolnjevalna), od pomladi 2023 pa izvajamo še mojstrski webinar, ki udeležence spodbuja k pisanju strokovnih člankov. Te objavljamo in prebiramo na izobraževalnem portalu Samozaložba.si. Stike ohranjamo z vsakomesečnimi spletnimi srečanji Foruma moderatorjev bralnih klubov, kjer se pogovarjamo o praktičnih zagatah, s katerimi se srečujemo pri bralnih krožkih. Zahvaljujoč spletnim izvedbam tako danes brez težav povezujemo že okoli 200 moderatorjev bralnih klubov iz vse Slovenije in izseljenstva. Ker vsak od webinaristov izkušnje in znanje črpa tudi s svojega primarnega poklicnega področja, se med seboj ves čas navdihujemo in oplajamo. S tem skrbimo za trajni razvoj in inovativnost na področju bralnih klubov.

Vabim vas, da tudi vi ustanovite bralni klub v svojem okolju. O knjigah se lahko sproščeno pogovarjamo ne le v knjižnicah in izobraževalnih ustanovah, temveč tudi v podjetjih in drugih skupnostih. Branje in pogovor o knjigah krepita posameznikove kognitivne zmožnosti (pozornost, kritično mišljenje, analitičnost, inovativnost), hkrati pa blagodejno vplivata na kulturo dialoga, kar pripomore k večji sinergiji v kolektivu.

Tatjana Jamnik, KUD Police Dubove

S pojavom računalnikov in različnih računalniških platform se je izražanje ustvarjalne subjektivnosti skozi programsko kodo preneslo v umetniško prakso in vizualno raziskovanje uporabe stohastičnosti na področju digitalne generativne umetnosti, tako na konceptualni kot tehnični ravni. Naključnost se v računalniški umetnosti uporablja kot psevdonaključnost, kjer je v smislu digitalne logike naključje delno nadzorovano.

Različni dejavniki naključnost kot konstitutivni faktorji predstavljajo vhodne parametre v algoritmu pri vizualizaciji strukturiranega grafičnega sistema in s tem neposredno vplivajo na kakovost njegovih vizualnih rezultatov, ki ne premorejo predvidljivih vzorcev. Iz tega izhaja, da uporaba naključnosti spremeni ustvarjalni proces iz popolnoma načrtovanega v bolj naključnega. Ustvarjalcem omogoča, da nekatere svoje intuitivne, subjektivne odločitve, prenesejo na ustvarjalni proces, ki ga ne morejo v celoti nadzorovati. Stopnja naključja je odločitev ustvarjalca. Uvajanje naključnosti in negotovosti v vizualno vsebino digitalne postopkovne generativne grafike kaže na dva vidika njene umetniške produkcije. Sprva se lahko izvor umetniške prakse premakne od rezultatov povsem načrtovanega koncepta k bolj naključnim in celo lažje dostopnim rezultatom znotraj produkcijskega procesa. Po drugi strani pa ta vrsta naključnosti izzove opazovalca, da spremeni točko gledišča s tehničnotehnološkega pristopa v ustvarjalnem procesu na bolj intelektualne ravni dojemanja vsebin njegove realizacije. Prav tako je v umetniški produkciji digitalne postopkovne generativne grafike naključnost povezana z zaporednostjo in ponavljanjem. Generativni proces skupaj z ogromnimi možnostmi kombinatorike rezultira v razredu grafik namesto posamezne grafike. Potreba po izbiri med vsemi možnimi rezultati vključuje naključnost na veliko različnih načinov. Nepredvidljivost, variacije, ponavljanje, kaos, šum, napetost med redom in neredom so koncepti, povezani z naključnostjo.

Digitalna generativna umetnost vključuje te koncepte z velikim naborom matematičnih tehnik in metod ter predstavlja umetno vrsto, ki je sposobna ustvariti neskončno zaporedje posameznih dogodkov, od katerih je vsak drugačen, edinstven in neponovljiv, vendar pripada isti prepoznavni oblikovalski ideji in estetski formaciji.

Davorin Babič, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana

Spletne učilnice Arnes so postale nepogrešljivo orodje v učnem procesu in z vsako novo različico in posodobitvijo se sprašujemo, s katerimi vse dejavnostmi in viri v spletnih učilnicah lahko še bolj učinkovito podpremo izvedbo procesa poučevanja in učenja. Na delavnici si bomo ogledali osnovna pravila pri navigaciji po spletnih učilnicah, se dotaknili novosti, ki jih je prinesla nova različica spletnih učilnic ter si pogledali nekaj primerov dejavnosti in virov, s katerimi lahko pripravimo bolj interaktivno predstavitev vsebine, spodbudimo sodelovanje in komuniciranje med učenci, vrednotimo njihovo znanje ter spremljamo napredek v spletnem učnem okolju.

Sanja Jedrinović, Center Univerze v Ljubljani za uporabo IKT v pedagoškem procesu

Predstavljeno bo orodje Ekskurzije, ki se nahaja na spletišču Uporabna geografija. Orodje je namenjeno pomoči pri načrtovanju in izvedbi ekskurzij po Sloveniji. Spletišče je javno dostopno. Na spletišču so že dodane številne ekskurzije, organizirane pa so po pokrajinah, po katerih ekskurzije potekajo. Ekskurzije si lahko preprosto ogledujemo, lahko pa dodajamo nove in na tak način povečujemo že obstoječo zbirko ekskurzij.

Predstavljen bo namen orodja Ekskurzije, vsebina ekskurzij, kratka navodila za uporabo tega orodja ter možnosti uporabe. Predstavitev bo potekala s prikazom konkretnega primera ene izmed ekskurzij na spletišču Uporabna geografija.

Cilj predstavitve je informirati zlasti geografe in učitelje drugih strok (slaviste, zgodovinarje, matematike…), ki načrtujejo medpredmetne ekskurzije ter tudi druge zainteresirane z orodjem, ki ga lahko uporabijo pri svojem delu ali v prostem času.

Z uporabo orodja si močno olajšamo pripravo in izvedbo ekskurzij. Uporaba orodja je udeležencem-učencem in dijakom zelo zanimiva. Na svojih napravah spremljajo pot, rešujejo naloge, kvize, prebirajo zanimivosti, si ogledujejo slike in posnetke, izvejo še več zanimivosti o postankih itd. Ob uporabi tega orodja razvijajo svojo digitalno pismenost, ki postaja ena ključnih vseživljenjskih kompetenc.

Orodje je namenjeno zlasti delu v šoli. Je pa tudi v pomoč drugim uporabnikom, ki na tem spletišču dobijo nove ideje in dobre nasvete pri načrtovanju prostega časa.

Martina Hribernik, OŠ Križe

It seems that AI is all around us, very powerful and magical. Is that the truth? What is the actual state of AI in education and what we could/should do about it?

Lidija Kralj (HR), strokovnjak s področja AI & podatki, EduConLK

Tomi Dolenc, Arnes; Tiva Vlaj, ZRC SAZU

Leta 2021 se je Podiplomska šola ZRC SAZU znašla v težavah, ko je bilo zaradi zmotne presoje algoritma nepovratno izbrisanih več njihovih profilov na Facebooku, ki predstavljajo pomemben komunikacijski kanal šole s študenti in širšo javnostjo. Prizadevanja za povrnitev profilov so trajala pol leta, pri čemer je največji izziv predstavljala vzpostavitev kakršnekoli komunikacije s podjetjem, kar se je na koncu posrečilo s pomočjo mednarodne skupnosti. Postavlja se vprašanje odvisnosti od storitve ob odsotnosti mehanizmov komunikacije. Ali lahko takšne mehanizme vzpostavimo vsaj na ravni neke skupnosti, ki zastopa svoje člane? Konkreten primer bo predstavljen tudi skozi osebno izkušnjo strokovne sodelavke šole, ki je “zakrivila” izbris s facebooka ter z izivi, s katerimi se je šola soočala, da si je povrnila stik z javnostjo.

Gaja Zornada, vodja Računalniškega muzeja

V Računalniškem muzeju strah pred tehnologijo preganjamo s spoznavanjem zgodovine razvoja računalništva in pogovori o prihodnosti digitalne družbe. Radovednost pa vzpodbujamo z resnično interaktivnimi izkušnjami in izobraževalnimi programi po principih sodobnega STEAM poučevanja. Pri nas se v računalniško mišljenje podajo tudi tisti, ki “niso dobri v matematiki”. V okviru tega predavanja vam bomo predstavili nekaj utrinkov iz programov izobraževalnega oddelka Računalniškega muzeja.

Goro Osojnik, Gledališče Ane Monro

Naš namen je čimbolj živo predstaviti našo inovativno platformo SIMS – sinhroni interaktivni multi stream, sistem za neposredni prenos (stream) dogodkov z uporabo telefonov, mobilnih podatkov in enostavnih tehničnih pripomočkov. Ta nam omogoča, da prenose izvajamo od praktično kjerkoli, da le mobilni podatki dosegajo vsaj 5 Mbps uploada, kar pa je dan danes mogoče že skoraj povsod. S predvideno uporabo 5G omrežij pa se bosta tako kvaliteta prenosa kot odzivnost platforme še zvišala. Platformo razvijamo na osnovi portala video.arnes.si, ki ga nadgrajujemo z našim vmesnikom sims.anamonro.si. Sodelovanje z Arnesom poteka že skoraj dve leti in je plodno, tekoče in vsebine polno. Tako nam je sodelovanje z video.arnes.si omogočilo, da med možnosti prenosov vključimo tudi streaming preko 360 stopinjske kamere kot ene od opcij prenosov, kar izredno poveča možnosti interakcije med gledalcei za zasloni in dogajanjem v živo. In od septembra 2022 tudi  z možnostjo kasnejšega ogleda na isti način kot neposredne prenose. To je torej platforma, ki jo bomo predstavili na Mreži znanja in za katero smo prepričani, da raznolikim uporabnikom nudi veliko možnosti uporabe. Čeprav smo mi SIMS zasnovali predvsem kot sistem za sinhrone prenose uličnega gledališča, se z razvojem in uporabo  kaže, da je uporaben precej univerzalno, na zelo različne načine in za različne potrebe. Eden od možnih načinov uporabe je potencialno tudi izobraževanje.

dr. Janez Demšar, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Kje v Sloveniji živijo Volki in kje Jazbeci? Ali Monet slika vodne motive ali je to Manet? Lahko umetna inteligenca prepozna, kdaj je politik povedal resnico? Je hrast edino drevo, ki ima pahljačaste liste? Je SARS-CoV-2 res preskočil z netopirja in če, kdaj? Ali število let, ki jih preživimo v šoli, res podaljšuje življenjsko dobo?

Ta vprašanja so sicer pomembna, obstajajo pa tudi pomembnejša. Seymour Papert je poskušal z uporabo računalnika v učilnicah spremeniti šole. Konstrukcionistični način poučevanja naj bi povečal angažiranost učenca, ga spodbujal k lastnemu odkrivanju dejstev. In? Kako nam gre? Danes, ko ne nosimo računalnikov le v žepih, temveč nam tiktakajo celo na rokah? So rezultat bolj angažirani učenci ali bolj pasivni učitelji, ki namesto krede obračajo .pptx? Smo s tehnologijo res spremenili, izboljšali pouk?

V projektu Pouk s ščepcem umetne inteligence (Pumice) razvijamo aktivnosti za različne predmete, ki potekajo tako, da učenci prek samostojne ali vodene analize podatkov sami usvajajo učno snov ali pa poglabljajo njeno razumevanje. Namen je trojen. Prvi: uporaba računalnikov za popestritev in izboljšanje pouka. Spoznanja, do katerih pridejo učenci sami, imajo najbrž daljši rok trajanja. Drugi: spoznavanje metod umetne inteligence. Če želimo biti konkurenčni, se umetne inteligence ne smemo bati, temveč jo moramo razumeti. Tako se je ne bomo otepali (in se ji hkrati nezavedno pustili zlorabljati), temveč jo bomo koristno, a vestno uporabljali. Tretji: vzgoja v splošni podatkovni pismenosti in zmožnosti razmišljanja. Čas epidemije Kovid-19 je pokazal, kako smo je potrebni.

Kaj nam je torej storiti? Tole: poslati učence v gozd, da naberejo listje različnih dreves, jih poslikajo in poskusijo računalnik naučiti, kaj je hrast in kaj bukev. Vzeti zbirko (nekoliko zašumljenih) lokacij stalnih bivališč 100.000 Slovencev z najpogostejšimi priimki in opazovati gručenje slovenskih občin glede na podobnost priimkov. Iz družbenoekonomskih podatkov Svetovne banke razbrati, zakaj računalnik ocenjuje, da je kvaliteta življenja na Kubi podobna kot v Grčiji, Italiji in Španiji. Iz opazovanja števila prebivalcev 2000 evropskih mest v letih od 700 do danes razbrati, kje je bilo v katerem trenutku “središče” zahodne civilizacije in s kakšnimi katastrofami se je skozi zgodovino spopadala. Vzeti Shakespearove tragedije, jih urediti po času nastanka in …

Katja Trebežnik, Fakulteta za družbene vede

Na delavnici bomo predstavili aplikacijo Arnes 1KA, ki je na voljo za uporabnike z možnostjo AAI računa. Predstavili bomo glavne prednosti orodja Arnes 1KA ter izpostavili ključne razlike med uporabo osnovne verzije 1KA in aplikacije 1KA. Na Arnes 1KA so za vse uporabnike brezplačno na voljo vse napredne funkcionalnosti. Na kratko bomo omenili tudi tiste napredne funkcionalnosti, ki so še posebej uporabne v šolskem okolju.