Pouk s ščepcem umetne inteligence

dr. Janez Demšar, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Kje v Sloveniji živijo Volki in kje Jazbeci? Ali Monet slika vodne motive ali je to Manet? Lahko umetna inteligenca prepozna, kdaj je politik povedal resnico? Je hrast edino drevo, ki ima pahljačaste liste? Je SARS-CoV-2 res preskočil z netopirja in če, kdaj? Ali število let, ki jih preživimo v šoli, res podaljšuje življenjsko dobo?

Ta vprašanja so sicer pomembna, obstajajo pa tudi pomembnejša. Seymour Papert je poskušal z uporabo računalnika v učilnicah spremeniti šole. Konstrukcionistični način poučevanja naj bi povečal angažiranost učenca, ga spodbujal k lastnemu odkrivanju dejstev. In? Kako nam gre? Danes, ko ne nosimo računalnikov le v žepih, temveč nam tiktakajo celo na rokah? So rezultat bolj angažirani učenci ali bolj pasivni učitelji, ki namesto krede obračajo .pptx? Smo s tehnologijo res spremenili, izboljšali pouk?

V projektu Pouk s ščepcem umetne inteligence (Pumice) razvijamo aktivnosti za različne predmete, ki potekajo tako, da učenci prek samostojne ali vodene analize podatkov sami usvajajo učno snov ali pa poglabljajo njeno razumevanje. Namen je trojen. Prvi: uporaba računalnikov za popestritev in izboljšanje pouka. Spoznanja, do katerih pridejo učenci sami, imajo najbrž daljši rok trajanja. Drugi: spoznavanje metod umetne inteligence. Če želimo biti konkurenčni, se umetne inteligence ne smemo bati, temveč jo moramo razumeti. Tako se je ne bomo otepali (in se ji hkrati nezavedno pustili zlorabljati), temveč jo bomo koristno, a vestno uporabljali. Tretji: vzgoja v splošni podatkovni pismenosti in zmožnosti razmišljanja. Čas epidemije Kovid-19 je pokazal, kako smo je potrebni.

Kaj nam je torej storiti? Tole: poslati učence v gozd, da naberejo listje različnih dreves, jih poslikajo in poskusijo računalnik naučiti, kaj je hrast in kaj bukev. Vzeti zbirko (nekoliko zašumljenih) lokacij stalnih bivališč 100.000 Slovencev z najpogostejšimi priimki in opazovati gručenje slovenskih občin glede na podobnost priimkov. Iz družbenoekonomskih podatkov Svetovne banke razbrati, zakaj računalnik ocenjuje, da je kvaliteta življenja na Kubi podobna kot v Grčiji, Italiji in Španiji. Iz opazovanja števila prebivalcev 2000 evropskih mest v letih od 700 do danes razbrati, kje je bilo v katerem trenutku “središče” zahodne civilizacije in s kakšnimi katastrofami se je skozi zgodovino spopadala. Vzeti Shakespearove tragedije, jih urediti po času nastanka in …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja