Lev Predan Kowarski, Filmoteka, zavod za širjenje filmske kulture

Kratek pregled projekta Baza slovenskih filmov.  Od uradne otvoritve januarja 2020, so projekt pomembno zaznamovali števini spletni dogodki, ki nastajajo kot reakcija na nepredvidljivo epidemiološko situacijo. Največji med njimi je nedvomno projekt Vsi (filmi) doma, ki je bil zasnovan v vsega skupaj dveh dneh ob napovedani razglasitvi epidemije 16. marca 2020. Končal pa se je s prvo premiero slovenskega celovečernega filma na spletu in zabeleženimi več kot 93.000 ogledi filmov. Poleg tega je Baza slovenskih filmov v letošnjem letu postala platforma za izvedbo različnih filmskih spletnih dogodkov in na ta način pomagala številnim organizacijam realizirati načrtovane programe.

Katja Trebežnik, Fakulteta za družbene vede

Na delavnici bo predstavljena aplikacija Arnes 1KA, ki je namenjena uporabnikom z možnostjo AAI računa. Uporabnikom 1ka.arnes.si so brezplačno na voljo vse napredne funkcionalnosti orodja 1KA. Na kratko bodo predstavljene ključne funkcionalnosti orodja, zlasti tiste, ki so lahko praktične pri uporabi orodja v šolskem okolju (npr. kreiranje kratkih anket, testov, napredni modul kviz).

Damjan Ferlič, OŠ Frana Malgaja Šentjur

Delovanje organizacij je vedno bolj odvisno od njihovih lokalnih omrežij ter od interneta. In prav delovanje in zanesljivost omrežne infrastrukture je zelo pomembno za nemoteno delo uporabnikov. Prav tako se v omrežjih povečuje število naprav, ki so potrebne za delovanje samega omrežja. Vedno več je tudi naprav, ki so priključene v omrežje in uporabnikom nudijo podporne storitve. Da lahko informatiki čim lažje in učinkoviteje upravljamo z vso to opremo ter uporabnikom nudimo čim boljše pogoje za delo je pomembno, da ne »tavamo v temi« in da lahko merimo in vizualiziramo obremenitve ter alarmiramo ob napakah.

V ta namen obstaja veliko rešitev, v prispevku pa bo predstavljena storitev GÉANT NMaaS (GÉANT Network Management as a Service). Prva prednost te rešitve je predvsem v tem, da deluje po principu storitve. To pomeni, da se uporabniku ni potrebno ukvarjati s samim sistemom za nadzor omrežja, ampak se lahko osredotoči zgolj na naprave, ki jih želi nadzorovati.  Takšen pristop je primeren za organizacije, ki same nimajo dovolj lastnih virov, da bi takšen sistem nadzora vzpostavile in vzdrževale.

GÉANT NMaaS na svojem portalu ponuja različna orodja, ki so nam v pomoč pri nadzoru in upravljanju omrežij. Tako so na voljo: LibreNMS, Prometheus, Oxidized, Grafana, ELK Stack itd.

Saša Krajnc, Register.si – Arnes

Na ravni EU trenutno poteka najobsežnejša regulacija interneta doslej, pri čemer se veliko pozornosti posveča odgovornosti ponudnikov spletnih storitev (PSS-jev) za nezakonite vsebine na spletu. Pravila, ki so doslej zagotavljala, da upravljalci platform, ponudniki dostopa do spleta, ponudniki storitev v oblaku in drugi spletni posredniki niso bili neposredno odgovorni za kršitve svojih uporabnikov, se spreminjajo. Vendar pa je proces postavljanja pravil za svetovni splet izjemno kompleksen in poln nasprotij. Vedno bolj postaja jasno, da enotna ureditev za vse deležnike in vse vrste kršitev ne bo mogoča. Nekatere kršitve so zelo očitne (npr. otroška pornografija), druge pa precej večplastne (npr. fake news, spodbujanje k nasilju, kršitve pravic intelektualne lastnine, ipd.).

Ponudniki spletnih storitev si večinoma ne želijo biti v vlogi razsodnika, katero ravnanje je zakonito in katero ne, zakonodajalci pa ne skrivajo, da se jim zdijo PSS-ji najbolje pozicionirani za odkrivanje in preprečevanje nezakonitosti na internetu. Bo odgovornost spletnih posrednikov prinesla bolj varen internet ali okrnila temeljne človekove pravice in svoboščine? Bo uravnotežila interese med uporabniki, podjetji, ustvarjalci in posredniki ali bo zgolj utrdila položaj spletnih velikanov? V svojem predavanju bom na kratko izpostavila nekatera pereča vprašanja, ki jih odpira vse večja odgovornost PSS-jev za nezakonite vsebine na spletu.

Dr. Martin Žnidaršič, Institut Jožef Stefan; Filip Muki Dobranič, Danes je nov dan

Umetna inteligenca v zadnjem času uživa obdobje pozornosti kot tehnologija s potencialno velikim vplivom na naše življenje in doživlja velik razmah pri uporabi v praksi.

Metode umetne inteligence so prisotne v številnih tehnoloških rešitvah, ki jih redno uporabljamo, in so zelo uspešne pri reševanju raznovrstnih nalog, ki zahtevajo prepoznavanje vzorcev, strojno učenje in racionalno sklepanje.

Kot velja tudi za katero koli drugo tehnologijo, je njena uspešnost in smotrnost uporabe zelo odvisna od danega problema in okoliščin v katerih je uporabljena. Zato si bomo ogledali nekaj lastnosti najbolj priljubljenih metod umetne inteligence, s tem povezanih izzivov in ključne predpogoje za uspešno uporabo.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, UKC Ljubljana

V aprilu 2020 smo doživeli izjemno in nepričakovano zaprtje šol v 188 državah sveta. V boju s pandemijo COVIDa-19 se nam je pred očmi zgodil nepredstavljiv naravni eksperiment globalnih razsežnosti. Zaprtje šol je v največji meri sledilo izkušnjam v boju s pandemijo gripe gripe H1N1 v letu 2009, vendar so bile takrat zaprtja šol lokalno omejena in bistveno krajša.

Medtem ko so v najrevnejših državah sveta poročali o globalno neuspešnem vračanju otrok nazaj v proces šolanja, smo v razvitem svetu opažali številne druge spremembe, kot so manj učinkovito učenje, omajana dnevna rutina, stopnjevana tesnobnost, povezana z negotovostjo, zmanjšana telesna aktivnost mladih in povečanje časa, preživetega pred zasloni. S trajanjem epidemije in z njo povezanega socialnega distanciranja se vse bolj sprašujemo po učinkih socialne izolacije v obdobju adolescence. V tem življenjskem obdobju se razvijajo miselni procesi, ki podpirajo uspešno socializacijo in so pogojeni z dozorevanjem t.i. socialnih možganov. Študije na živalih kažejo, da lahko socialna izolacija v obdobju razvoja privede do sprememb v povezavah možganskih regij, ki so odgovorne za razumevanje drugih. Ukrepi telesnega distanciranja, usmerjeni v omejevanje širjenja COVID-19, minimalizirajo številne načine medosebnega povezovanja mladostnikov, ki lahko vplivajo na duševno zdravje v obdobju, značilno zaznamovanem s povečano potrebo po vrstniških interakcijah.

Prepoznavati smo začeli ranljive skupine otrok in mladih, med katerimi so otroci iz socialno revnejših okolij, ki so se soočali s težavami dostopa do delovnega prostora in potrebne opreme ter podpore staršev, otroci iz družin s težavnimi medosebnimi odnosi in nasiljem, ki zaradi čustvenih težav niso bili sposobni samostojnega dela, ki ga šolanje na daljavo zahteva. Med ranljivimi skupinami smo prepoznavali otroke s specifičnimi izzivi, učno manjzmožne, avtistične, otroke z anksioznimi motnjami, ki so se ob prekinitvi pouka v šolah in izpostavljanjem v razredu pred vrstniki oddahnili, in so se stiske pokazale s samim vračanjem v šole.

Šolanje na daljavo je prineslo tudi pozitivne izzive, med njimi prilagoditev urnika pouka naravnemu ritmu mladostnikov in vzpodbudo k prilagodljivosti. Obdobje boja s pandemijo je vzpodbudilo sočutno in odgovorno skrb za drugega. Odgovornost  odraslih pa je, da skrbno opredeljujemo mejo med medgeneracijsko soodgovornostjo in zadovoljevanjem osnovnih pravic in razvojih potreb otrok in mladih.

Ana Perovič, Boris Volarič, OŠ bratov Polančičev Maribor; Sergej Lah, Institut informacijskih znanosti Maribor

V delavnici bomo prikazali izvedbo uro pouka slovenščine, v okviru katere učenci v skupinah pripravljajo kratke referate, kot vire pa uporabljajo gradivo, dostopno šolski in ostalih slovenskih knjižnicah. Kot iskalno orodje uporabijo online katalog slovenskih knjižnic COBISS+, do katerega dostopajo preko portala Moj COBISS in sistema enotne prijave ArnesAAI.

Sergej Lah, Institut informacijskih znanosti Maribor

Skladno z zakonodajnimi dopolnitvami so do konca leta 2018 v sistem COBISS vstopile vse šolske knjižnice, ki so tako postale najštevilčnejše članice sistema. COBISS je z vključitvijo šolskih knjižnic postal nacionalni knjižnični sistem v pravem pomenu besede. Tako je zagotovljen enoten knjižnični informacijski sistem za celotno obdobje izobraževanja, od osnovne šole do fakultete in naprej.

Šolskim knjižnicam je z vstopom v sistem COBISS omogočen dostop do palete informacijskih rešitev, namenjenih avtomatizaciji knjižničnega poslovanja. Končni uporabniki, učenci in dijaki, pa so ob možnosti iskanja gradiva v domači šolski knjižnici s COBISS+ pridobili tudi možnosti, ki jih dobro poznajo in uporabljajo uporabniki preostalih vrst knjižnic (splošnih, univerzitetnih, nacionalne itd.).

Da bi bili šolarji in dijaki glede uporabe storitev servisa Moja knjižnica (online dostop do seznama izposojenega gradiva, rezervacije in podaljševanje izposoje gradiva, e-obvestil itd.) izenačeni s slovenskimi študenti, je bilo treba urediti še upravljanje prijav uporabnikov šolskih knjižnic na osnovi sistemov digitalnih identitet in enotnega načina prijave.

V sistemu COBISS je uporabnikom slovenskih knjižnic omogočen dostop do številnih informacijskih servisov s prijavo, ki temelji na avtentikacijsko-avtorizacijskem mehanizmu, in Federaciji COBISS AAI, ki knjižnicam in njihovim končnim uporabnikom zagotavlja enotno prijavo v informacijske servise. Za šolske knjižnice je v pripravi tudi povezava federacij COBISS AAI in ArnesAAI.

Uroš Rozina, OŠ Gradec

Na predavanju bomo predstavili postavitev MQTT brokerja na Raspberry pi-ju. Uporaba MQTT bo prikazana splošno, predvsem v povezavi z IoT napravami. Primer je izdelava merilcev temperature in vlage na osnovi ESP 8266 v kombinaciji z Arduino. Merilniki se lahko poljubno nadgradijo in nameščajo po šoli v obliki projekta.