Andrej Flogie, Zavod Antona Martina Slomška Maribor

Prožne oblike učenja in ustvarjanje inovativnih učnih okolij za uspešno učenje so v središču politik in raziskav na področju sodobnega izobraževanja. Zaradi hitrih sprememb v družbi ter globalizacije na vseh ravneh si je večina držav članic EU za eno od prednostnih nalog na področju izobraževanja postavila učenčevo doseganje višjih taksonomskih ravni znanj, doseganje njegovih digitalnih kompetenc in kompetenc 21. stoletja.

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju ne pomeni zgolj uporabe tehnologije pri poučevanju, temveč pomeni vpetost tehnologije v vse poglavitne sestavine izobraževalnega procesa, in sicer pedagoško, organizacijsko-tehnično ter vsebinsko. Za doseganje ciljev in kompetenc, potrebnih v sodobni družbi, tako potrebujemo:

• ustrezno opremljenost in dostopnost vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda,
• ustrezno didaktično usposobljenost učiteljev,
• vlaganje v področje raziskav in razvoja ter posledično ustrezne e-storitve in e-vsebine.

Izhodišča uvajanja prožnih oblik učenja in inovativnih učnih okolij (podprtih z IKT), ki podpirajo razvijanje kompetenc, sledijo večdimenzionalnemu konceptu (Bocconi, Kampyylis, & Yves , 2012). Razvrščena so v osem področij, ki predstavljajo celovit načrt za spremembe izobraževalnega sistema: učenje, poučevanje, vrednotenje, vsebina in kurikul, organizacija, vodenje in vrednote, povezanost in infrastruktura, pri čemer so vsaj prve tri tesno povezane z usposabljanjem učiteljev in njihovo pripravljenostjo na sprejemanje ter opolnomočenjem za uvajanje sprememb. Tehnologija predstavlja enega izmed temeljev vseh pedagoških sprememb v sklopu inovativnih učnih okolij. V prispevku bo predstavljena vloga in vpetost tehnologije v sklopu inovativnih učnih okolij.

Domen Savič, Državljan D

Razlike med aktivnim državljanov in usposobljenim delavcem v informacijski dobi so včasih izredno nejasne ter zabrisane. Meša se kritično dojemanje medijskih vsebin in usposobljenost za uporabo digitalnih tehnologij, aktivno državljanstvo se zlorablja za spodbujanje interesov informacijske industrije, hkrati se pod istim nazivom vodi tudi propagandističen boj.

Kako bi se morali na državnem in lokalnem nivoju lotiti medijske pismenosti, kaj se lahko naučimo iz primerov drugod po Evropski uniji in zakaj je to problem, ki ga je potrebno razrešiti čimprej.

Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, je s primeri dobre prakse medijske pismenosti letos nastopil tudi na konferenci UNESCO o medijski pismenosti v Gothenburgu.

Jasmina Mešić, Varni na internetu – Arnes

V lanskem letu smo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavali 2431 incidentov, pri čemer je število primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali smo kar 1372 primerov različnih spletnih goljufij, največ do sedaj. Žal ne moremo ponuditi enostavnega in univerzalnega recepta, kako prepoznate spletno prevaro, še vedno je na strani uporabnikov, da se naučite brati med vrsticami. In ravno tu lahko ponudimo pomoč, saj skozi aktivnosti nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu že osmo leto izobražujemo raznoliko množico spletnih uporabnikov o družbenem inženiringu in ustrezni zaščiti tako naprav kot spletne identitete.

Vpogled v aktualne spletne grožnje na odzivnem centru SI-CERT kažejo, da goljufi, za uspešno izpeljavo spletne prevare, potrebujejo komunikacijski kanal, ki jim omogoči stik z žrtvijo. Tu so se družbena omrežja, predvsem Facebook, izkazala za odličen kanal, saj lažni profili goljufom omogočajo krinko, neposredno komunikacijo z uporabniki in zakrivanje sledi. Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – to so predvsem velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, zastonj vinjete in dragi avtomobili za en sam »like«. V primeru romantičnih prevar pa obljubljajo celo večno ljubezen. Na prvi pogled gre pogosto za neškodljive potegavščine, vendar statistika SI-CERT kaže, da je v letu 2019 žrtev ljubezenske prevare v povprečju nakazala 12.377 evrov, lani je povprečno oškodovanje znašalo 9.120 evrov. In ravno družbena omrežja so kanal, kjer spletni kriminalci najdejo svojo žrtev. Torej se naivno flirtanje na Facebooku lahko konča z resno finančno škodo.

In ravno okoli številk se bo vrtelo predavanje Mala šola preživetja na družbenih omrežjih. Predstavljene bodo najrazličnejše prevare na družbenih omrežjih, s poudarkom na finančni škodi, ki jo lahko povzročijo. Od tistih »najcenejših«, ki nas ne oškodujejo finančno, ampak so predvsem nadležne in moteče, npr. potegavščine ali hoax in lažne nagradne igre, do izsiljevanja in romantičnih prevar, ki lahko povzročijo hude psihične pritiske in več deset tisoč evrov finančnega oškodovanja.

Martin Božič, Arnes

Računalniške mreže (ARPANET) in operacijski sistem UNIX sta letos dopolnila 50 let. Na Arnesu smo se odločili, da obeležimo ti okrogli obletnici s predstavitvijo. Obe tehnologiji sta namreč tesno prepleteni prav z akademsko raziskovalno skupnostjo. V predstavitvi si bomo ogledali, zakaj in kako sta in še ustvarjata zgodovino.

Tomi Dolenc, Arnes – pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Z uvedbo Splošne (evropske) uredbe o varstvu podatkov (GDPR) so se zaostrile nekatere zahteve glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov, kar je sicer že doslej urejala nacionalna zakonodaja (ZVOP).

Implementacija Uredbe (in prihajajoče nove zakonodaje, ZVOP-2) nalaga nove obveznosti tudi vsem članicam omrežja ARNES, med drugim morajo javni zavodi imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. V zvezi s tem se ves čas uvajanja Uredbe pojavljajo številna vprašanja.

Arnes s svojo osnovno dejavnostjo, zagotavljanje storitev svojim članicam, obdeluje precejšnje količine podatkov, tudi osebnih. Na kratko bomo predstavili, kako te obdelave potekajo, pa tudi razmerja in kanale komunikacije med Arnesom in članicami glede obdelave in varstva osebnih podatkov.

Tilen Škraba, Inštitut za dobre vsebine

V okviru predavanja bomo spregovorili o pomenu spletne dostopnosti za osebe z oviranostmi in predstavili primere dobrih praks, pa tudi tiste, pri katerih še obstajajo priložnosti za izboljšanje.

Za lažje razumevanje področja bodo osvetljena najpomembnejša pravila in pristopi, kako preverjamo skladnost z njimi. Pri implementaciji spletne dostopnosti namreč ni pomembno le to, da nekaj naredimo, ampak tudi, da to naredimo z mislijo na končnega uporabnika in njegovo uporabniško izkušnjo.

Ob tem pa bo predstavljen tudi proces preverjanja skladnosti s smernicami svetovnega standarda WCAG 2.1, ki ga uporabljamo tudi na Inštitutu za dobre vsebine pri preverjanju skladnosti ob podeljevanju certifikata A3C, Dostopno vsem.

Martin Božič, Arnes

ArnesAAI je v slovenskem prostoru prisoten že več kot 10 let. V predstavitvi si bomo pogledali naš razvoj, uspehe in lekcije, ki smo jih prejeli ob vpeljevanju digitalnih identitet v izobraževalnem okolju. Nazadnje pa se bomo ozrli tudi v prihodnost in naše načrte glede digitalne identitete, ki je eden temeljnih kamnov zaupanja na internetu.

dr. Damijan Štefanc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, je staro že vsaj nekaj desetletij, čeprav z eksponentnim razvojem zlasti računalniško podprte tehnologije vseskozi ostaja in vedno znova postaja aktualno. Po eni strani je odgovor nanj odvisen od tega, kaj sploh razumemo pod pojmom »stroj« in kako mislimo razliko med strojem kot anorgansko tvorbo ter človekom kot organskim in humanim bitjem. Je človek, katerega delovanje pomembno določajo strojni sistemi in/ali komponente, brez katerih preprosto ne bi mogel delovati tako kot deluje (predstavljajmo si npr. človeka s srčnim spodbujevalnikom ali inzulinsko črpalko) – res samo še človek?

Po drugi strani je odgovor na naslovno vprašanje odvisen tudi od tega, kako razumemo vlogo učitelja. Kaj torej mislimo, ko rečemo »mesto učitelja«? Učitelj je seveda nekdo, ki učencem posreduje znanje, ki poučuje. Ni dvoma, da lahko sodobna računalniško podprta tehnologija v mnogih ozirih bolje kot človek opravlja funkcijo posredovanja informacij. Že na tej točki je treba vpeljati distinkcijo med informacijo in znanjem. Od učitelja ne pričakujemo le posredovanja informacij, pač pa je cilj, da učenci usvojijo znanje. To pa terja kompleksen proces medsebojne komunikacije in interakcije, saj znanja in njegovega usvajanja ni mogoče zvesti zgolj na informacijo, pa četudi je slednja pomemben gradnik (vsakega?) znanja.

Še nekoliko bolj se ta zgodba zaplete, kolikor privzamemo, da učitelj v šoli ni le posredovalec znanja, ki skrbi za to, da bodo učenci znanje usvojili, pač pa je prav skozi ta proces tudi nekdo, ki opravlja vzgojno funkcijo, ki torej mladega človeka formira, oblikuje, ne le v intelektualnem, pač pa tudi v moralnem in estetskem smislu.

Če naj to doseže, se mora med njim in učencem splesti posebna pedagoška vez, za katero smo vselej predpostavljali, da v svojem bistvu humana vez, torej mogoča zgolj med učencem in učiteljem. Kakšna je ta vez in kako se med učencem in učiteljem vzpostavlja, da učitelju omogoča pedagoško vodenje, usmerjanje in značajsko oblikovanje učenca? In kar je najbolj zanimivo: se lahko splete tudi med človekom in strojem? Odgovor na to vprašanje še zdaleč ni tako samoumeven kot bi morda pričakovali.

Alenka Starc, Arnes; Janko Harej, Šolski center Nova Gorica

Program SIO-2020 je v zadnjih letih postal del vašega vsakdana. Dobava nove opreme vas razveseljuje, malo manj pa vlaganje zahtevkov. Brezžična omrežja smo zgradili na več kot 680 lokacijah. Nova znanja so vam na voljo prek e-učenja, kjer spoznavate nove e-vsebine. Razvijamo nove in prilagajamo obstoječe e-storitve. V okviru prestavitve vam bomo predstavili rezultate programa in se vprašali, kako naprej.

• Datum: sreda 27. november 2013
• Lokacija: Tehnološki park Ljubljana
• Program
• Prijava