Marina Laslo, SŠ Izola

Ko se pri pouku, verjamemo pa, da tudi v realnem svetu, odločamo,  kako rešiti problem, smo vpeti v vzorce obnašanja. Najraje uporabimo znane metode. Če je drugače, smo zmedeni. Uhojena pot se nam zdi lažja, saj smo v območju poznanega,  varnega.

Ali tako res pridemo do pravih rešitev, predvsem pa, ali tako lahko pridemo do drugačnih, alternativnih? Pri poučevanju se mi je vedno zdelo pomembno zavedati, da pred menoj sedijo dijaki, že jutri pa bodo strokovnjaki, delavci, politiki, starši. Kaj jim je potrebno posredovati, česa  vse se morajo naučiti, da bodo kos tem izzivom?

Cilj predavanja je predstaviti pouk, kjer se s pomočjo smiselne uporabe digitalnih tehnologij učinkovito simulira delovni proces, kjer uporaba digitalnih tehnologij ni alternativa, ampak logična posledica digitalizacije naše družbe. Dijaki razvijajo odgovoren odnos pri uporabi digitalnih tehnologij, kritični odnos do digitalnih vsebin, razvijajo medijsko in digitalno pismenost, dvigujejo digitalne kompetence  in se zavejo avtorskih pravic in pomena varne rabe interneta.

Gregor Nemec, OŠ Puconci

Pri sodelovalnem poučevanju izhajamo iz sodobnega življenskega sloga učencev, njihove vsakdanje uporabe IKT, ki jo želimo povezati z različnimi medpredmetni področji. Večina teh sodelovanj je nastala v povezovanju s tujim jezikom angleščina in nemščina ter s projektom Popestrimo šolo.

Nastala so sodobna učna okolja, ki učencem omogočajo razvoj kompetenc na posameznem predmetnem področju, kot tudi na področju uporabe IKT. Hkrati so učenci z metodo skupinskega dela razvijali zmožnosti sodelovanja in timskega dela. S takim načinom dela želimo učence spodbuditi, da postanejo ustvarjalci vsebin in ne le njihovi porabniki.

Primere dobrih praks uporabe različnih spletnih orodij bomo prikazali tako, da jih lahko učitelji takoj uporabijo v razredu. Na koncu bomo strnili še kritični pogled na potrebe razvoja digitalnih kompetenc in računalniških znanj na področju OŠ.

Mojca Borin, OŠ Draga Kobala Maribor

Z učenci smo v okviru dneva dejavnosti na temo kulturna dediščina obiskali Piramido, hrib v Mariboru. Učenci so prišli na idejo, da bi lahko sicer zanemarjeno Piramido, kjer stoji le nekaj tabel, osvetlili in opremili z našim znanjem in raziskovanjem. Seveda vse s pomočjo moderne tehnologije.

Osnovna ideja je bila postavitev točk s QR kodami ob poti in razgled na vsaki od teh točk dodatno podpreti še z zgodbami našega mesta.

Osmošolci so se lotili raziskovanja in zbiranja zgodb, devetošolci pa so ustvarili spletišče in prispevke povezali s QR kodami.

Gregor Jerše, Fakulteta za računalništvo in informatiko; Katja Koren Ošljak, Code Week; Matija Lokar, Fakulteta za matematiko in fiziko

Pišek je portal, ki omogoča sestavljanje nalog v jeziku za slikovno programiranje Blockly, in ima samodejno preverjanje veljavnosti rešitve. Moč portala je tudi v številnih že pripravljenih vsebinah, ki jih lahko učitelji uporabijo za potrebe poučevanja.

Ines Jarh, OŠ Gustava Šiliha Laporje

Največji blagoslov in obenem izziv današnjega časa je moderna tehnologija. Kamorkoli se obrnemo, kamorkoli gremo, karkoli počnemo, na vsakem koraku je nekje nek kos tehnologije brez katere, žal, ali pa na srečo, več ne moremo. Dostopnost najnovejših tehnoloških izdelkov lahko včasih postane tudi prekletstvo.

Nič hudega sluteči posamezniki, ki smo še iz »dobe dinozavrov«, se vsak po svojih močeh in znanju ter naklonjenosti prebijamo skozi novosti vsakdana, ki jih prinaša moderna tehnologija s svetlobno hitrostjo. Eni previdno, drugi spet nevedni in brez znanja »hodimo« po svetu interneta. Našim učencem pa je bila ta tehnologija položena v zibelko, na žalost dobesedno. Otroci se soočajo z multimedijskimi vsebinami od ranega otroštva, mnogo prezgodaj. Obenem nič hudega sluteči starši prehitro zaupajo znanju svojih mladostnikov, saj jih le-ti največkrat celo prekašajo ter tako tudi prepričajo, da zadeve obvladajo.

Nemalokrat pa odrasli pozabljajo, da so to le mladoletniki, najstniki, otroci, ki potrebujejo vodenje, varovanje in skrb za njih tudi na internetu. Vedno bolj. Nihče od odraslih ne bi niti pomislil, da bi majhnega otroka spustil na cesto, brez da bi jih naučil cestno-prometnih pravil. Žal pa ob vstopu na internet ni tako. Veliko odraslih pusti otroke brezglavo tavati po svetu interneta, kjer počnejo, kar se jim zljubi, nemalokrat pa tudi zaidejo v težave.

In ker vsi vemo, da je preventiva boljša kot kurativa, smo se na naši šoli, OŠ Gustava Šiliha Laporje, pridružili množičnemu odprtemu spletnemu tečaju o varni rabi tehnologij za otroke – MOST-VO, ki na interaktiven način poučuje mlade, kako varno uporabljati moderno tehnologijo.

Sonja Merljak Zdovc, Časoris

Današnji otroci odraščajo v svetu Snapchata, Instagrama in You Tuba. Za razliko od prejšnjih generacij mnogi med njimi svojih staršev ne vidijo gledati televizijskih poročil ali brati časopise. Kako naj torej vedo, kje lahko dobijo zanesljive informacije o svetu, ki jih obdaja?

Ena od rešitev je spletni časopis za otroke Časoris. Časopis zato, ker v njem najdejo prav take novice iz domovine in sveta, kot bi jih našli v časopisu za odrasle. In spletni, ker otroci vsak dan več ur preživijo na spletu. Časoris otrokom, starim od 6 do 12 let, vsak dan prinese novice iz domovine ali sveta. V njem pa objavljamo tudi tiste s področja znanosti, športa, kulture in zabave. Novice dopolnjujejo še zapisi iz šol in nasveti učiteljem in staršem, kako se pogovarjati o zapletenih vprašanjih, denimo o terorizmu, tragedijah, smrti.

S Časorisom otroke poskušamo navajati na branje, razumevanje in vrednotenje medijev in medijskih vsebin ter na prepoznavanje verodostojnih virov informacij. Omogočamo jim, da pridobijo svoji razvojni stopnji ustrezno znanje in sposobnosti za kritično sprejemanje medijskih vsebin, pa tudi, da te sami soustvarjajo.

Matej Huš, Kemijski inštitut

S prihodom omrežij 5G so se ponovno razplamteli stari strahovi o varnosti vseh brezžičnih omrežij. V znanstveni skupnosti ni nobenega dvoma, da so elektromagnetna polja lahko škodljiva, če njihova jakost presega določene meje. Zaradi tega zakonodaja strogo določa najvišje dopustne meje, in sicer posebej za življenjsko okolje (nižje meje) in posebej za industrijska območja (višje meje). V predavanju bomo predstavili mejne vrednosti, načine nadzora in zagotavljanja varnosti ter posledice za človeka. Prikazali bomo rezultate dosedanjih raziskav o varnosti. Za konec bomo pogledali tudi pogoste zmote, strahove in laži, ki se v modernem času širijo, zlasti prek interneta.

Oblak Tamara, OŠ Črna na Koroškem

Z namenom stopiti v korak s časom, uvajati nove načine poučevanja in pouk narediti kakovostnejši ter zanimivejši, pri pouku občasno uporabljamo tehnologijo. Ker je rednih ur športa v osnovni šoli malo, jih je potrebno maksimalno izkoristiti. In prav uporaba nekaterih aplikacij omogoča doseganje višjih, kakovostnejših ciljev, vključevanje elementov formativnega spremljanja ter predstavlja dodano vrednost pri urah športa.

Naša šola je razvojna šola v projektu Inovativna učna okolja, podprta z IKT, katerega cilj je, da učitelji organiziramo učne priložnosti tako, da so učenci čim bolj aktivni in imajo možnost razvijati svoje kompetence. V podporo temu procesu smiselno uporabljamo IKT.

Moje mnenje je: Uporaba tehnologije pri pouku športa DA, kadar je to smiselno in predstavlja dodano vrednost. Vendar NE na račun gibanja.

Sašo Herlah, Prva OŠ Slovenj Gradec

V letu 2009 smo skupaj z Arnesom na šoli postavili prvo omrežje eduroam (2,4 GHz), leta 2013 smo v okviru projekta e-šolska torba posodobili omrežje eduroam s 5 GHz dostopovnimi točkami, tako da smo lahko v večini učilnic povezali v eduroam 30 tabličnih računalnikov.

V letu 2017 smo v sklopu programa SIO-2020 vse šolske prostore namenjene izobraževanju opremili z dostopovnimi točkami. Prenosne in tablične računalnike uporabljamo v vseh treh triadah. Prikazali bomo nekaj primerov rabe v različnih razredih in na različnih predmetnih področjih, med drugim uporabe interaktivnih učbenikov, spletnih aplikacij, Arnes Učilnic.

Leta 2013 smo z Arnesom vzpostavili optično omrežje v MO Slovenj Gradec, ki nam zagotavlja brezplačen dostop do 1 Gb/s zunanje optične povezave za šolo, s čimer lahko prek brezžičnega omrežja eduroam nemoteno prenašamo vse spletne vsebine.

V letu 2017 smo v sklopu programa SIO-2020 tudi na Podružnični šoli Sele-Vrhe vzpostavili brezžično omrežje eduroam. Tudi tam učenci z uporabo prenosnikov in tabličnih računalnikov uporabljajo spletne vsebine. V kombiniranih oddelkih je to še bolj uporabno, ker učitelj hkrati poučuje učence v dveh razredih, denimo 5. in 6. razred, ki obravnavata različne vsebine in morata delati samostojno. Prikazali bomo nekaj primerov rabe.

Za konec bomo na kratko predstavili še posvet SPIP 2019, ki smo ga v sodelovanju z ZRSŠ, ŠR in Arnesom izvedli maja.

Organizirali smo IKT posvet, na katerem so predavatelji in učitelji predstavili rabo IKT v izobraževalnem procesu. Z Arnesa se je posveta udeležila Alenka Starc, ki je predstavila potek programa SIO-2020. Na posvetu je sedem plenarnih predavateljev in 31 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev predstavilo primere dobrih praks.

Boris Volarič, OŠ bratov Polančičev Maribor

Veliko šol se sooča z dilemo, kako kar najbolj izkoristiti brezžična omrežja, ki so jih zgradili v okviru programa SIO-2020 na eni strani in pritiski nekaterih staršev po prepovedi uporabe mobilnih naprav v šoli.

Vsi se strinjamo, da so mobilne naprave odličen učni pripomoček, ki ga učitelji lahko s pridom uporabimo pri pouku, vendar vsi še nimamo dovolj znanja ali samozavesti, da bi se tega tudi lotili.

Kaj pa v odmorih? Pred in po pouku? Na hodnikih, učnih kotičkih in v šolskih avlah?

Pokazali bomo, da ni nujno, da se odločimo za prepoved, ampak da uporabo mobilnih naprav v prostem času (v šoli) lahko omejimo s spodbujanjem pametne, varne in odgovorne rabe le-teh.