Petra Golja, Biotehniška fakulteta; Simona Rejec Merkač, ŠC Ravne na Koroškem

Nekaj redkih trenutkov je v človekovem življenju, ko se nas kakšna stvar dotakne bolj, kot bi kadarkoli pričakovali. Še manj je takih, ki nas poženejo v akcijo. Dokumentarni film Žejni svet Yann Arthus-Bertranda je bil eden takih. V prispevku vam bomo pokazali verigo dogodkov, ki je Žejni svet pripeljala v slovenske šole in plaz zanimanja, znanja in akcije, ki ga lahko sproži le majcen začetni kamenček.

»Bili smo žejni, bili smo željni,« pravijo dijaki in profesorji Gimnazije Ravne na Koroškem. Žejni in željni nečesa, kar bi presekalo šolski vsakdan na daljavo v času epidemije. In ravno film Žejni svet jih je za nekaj dni »odžejal« in jim popestril izobraževanje na daljavo. S pomočjo dokumentarnega filma so letošnji dan Zemlje obeležili malo drugače, posvetili so ga vodi v vseh njenih oblikah. V okviru projekta VODA so želeli sebe in okolico opomniti na pomen in trajnostno naravnano (iz)rabo naravnih virov, predvsem vode. Prepričani so, da bi zavedanje, kako odvisni smo od voda v naši okolici, prispevalo vsaj delček k temu, da bi jih bolj varovali in z njimi ravnali varčno in odgovorno. Hkrati so v projektu združili razvijanje podjetnostnih in naravoslovno-matematičnih kompetenc dveh različnih projektov Zavoda RS za šolstvo PODVIG in NA-MA POTI. Vse skupaj so poskušali spremljati tudi formativno.

Dijaki so v medpredmetnih povezavah pridno raziskovali, analizirali, popisovali, debatirali, pisali, risali, fotografirali, snemali in se poleg tega še gibali ter športno udejstvovali, skratka pripravili veliko slikovnega, filmskega in pisnega gradiva o pomenu pitne vode za ljudi in za družbo. Prav film Žejni svet pa je bil osnova za njihovo raziskovalno in ustvarjalno delo ter navdih za pomembna dijaška dognanja in dragocene dijaške vtise. Najbolj zanimive dijaške vtise, ugotovitve, najizrazitejše izdelke in najbolj pripovedne fotografije so strnili v spletni publikaciji VODA, ki je nastala v okviru Tednov vseživljenjskega učenja 2020. Zdelo se jim je vredno, da dijaško ustvarjalno in raziskovalno delo zberejo na enem mestu in s tem še naprej poudarjajo pomen (pitne) vode za vsa živa bitja in se držijo mota, ki je razviden tudi iz filma »Voda je življenje. Varujmo jo, da bomo lahko živeli.«

Lev Predan Kowarski, Filmoteka, zavod za širjenje filmske kulture

Kratek pregled projekta Baza slovenskih filmov.  Od uradne otvoritve januarja 2020, so projekt pomembno zaznamovali števini spletni dogodki, ki nastajajo kot reakcija na nepredvidljivo epidemiološko situacijo. Največji med njimi je nedvomno projekt Vsi (filmi) doma, ki je bil zasnovan v vsega skupaj dveh dneh ob napovedani razglasitvi epidemije 16. marca 2020. Končal pa se je s prvo premiero slovenskega celovečernega filma na spletu in zabeleženimi več kot 93.000 ogledi filmov. Poleg tega je Baza slovenskih filmov v letošnjem letu postala platforma za izvedbo različnih filmskih spletnih dogodkov in na ta način pomagala številnim organizacijam realizirati načrtovane programe.

Katja Trebežnik, Fakulteta za družbene vede

Na delavnici bo predstavljena aplikacija Arnes 1KA, ki je namenjena uporabnikom z možnostjo AAI računa. Uporabnikom 1ka.arnes.si so brezplačno na voljo vse napredne funkcionalnosti orodja 1KA. Na kratko bodo predstavljene ključne funkcionalnosti orodja, zlasti tiste, ki so lahko praktične pri uporabi orodja v šolskem okolju (npr. kreiranje kratkih anket, testov, napredni modul kviz).

Damjan Ferlič, OŠ Frana Malgaja Šentjur

Delovanje organizacij je vedno bolj odvisno od njihovih lokalnih omrežij ter od interneta. In prav delovanje in zanesljivost omrežne infrastrukture je zelo pomembno za nemoteno delo uporabnikov. Prav tako se v omrežjih povečuje število naprav, ki so potrebne za delovanje samega omrežja. Vedno več je tudi naprav, ki so priključene v omrežje in uporabnikom nudijo podporne storitve. Da lahko informatiki čim lažje in učinkoviteje upravljamo z vso to opremo ter uporabnikom nudimo čim boljše pogoje za delo je pomembno, da ne »tavamo v temi« in da lahko merimo in vizualiziramo obremenitve ter alarmiramo ob napakah.

V ta namen obstaja veliko rešitev, v prispevku pa bo predstavljena storitev GÉANT NMaaS (GÉANT Network Management as a Service). Prva prednost te rešitve je predvsem v tem, da deluje po principu storitve. To pomeni, da se uporabniku ni potrebno ukvarjati s samim sistemom za nadzor omrežja, ampak se lahko osredotoči zgolj na naprave, ki jih želi nadzorovati.  Takšen pristop je primeren za organizacije, ki same nimajo dovolj lastnih virov, da bi takšen sistem nadzora vzpostavile in vzdrževale.

GÉANT NMaaS na svojem portalu ponuja različna orodja, ki so nam v pomoč pri nadzoru in upravljanju omrežij. Tako so na voljo: LibreNMS, Prometheus, Oxidized, Grafana, ELK Stack itd.

Saša Krajnc, Register.si – Arnes

Na ravni EU trenutno poteka najobsežnejša regulacija interneta doslej, pri čemer se veliko pozornosti posveča odgovornosti ponudnikov spletnih storitev (PSS-jev) za nezakonite vsebine na spletu. Pravila, ki so doslej zagotavljala, da upravljalci platform, ponudniki dostopa do spleta, ponudniki storitev v oblaku in drugi spletni posredniki niso bili neposredno odgovorni za kršitve svojih uporabnikov, se spreminjajo. Vendar pa je proces postavljanja pravil za svetovni splet izjemno kompleksen in poln nasprotij. Vedno bolj postaja jasno, da enotna ureditev za vse deležnike in vse vrste kršitev ne bo mogoča. Nekatere kršitve so zelo očitne (npr. otroška pornografija), druge pa precej večplastne (npr. fake news, spodbujanje k nasilju, kršitve pravic intelektualne lastnine, ipd.).

Ponudniki spletnih storitev si večinoma ne želijo biti v vlogi razsodnika, katero ravnanje je zakonito in katero ne, zakonodajalci pa ne skrivajo, da se jim zdijo PSS-ji najbolje pozicionirani za odkrivanje in preprečevanje nezakonitosti na internetu. Bo odgovornost spletnih posrednikov prinesla bolj varen internet ali okrnila temeljne človekove pravice in svoboščine? Bo uravnotežila interese med uporabniki, podjetji, ustvarjalci in posredniki ali bo zgolj utrdila položaj spletnih velikanov? V svojem predavanju bom na kratko izpostavila nekatera pereča vprašanja, ki jih odpira vse večja odgovornost PSS-jev za nezakonite vsebine na spletu.

Dr. Martin Žnidaršič, Institut Jožef Stefan; Filip Muki Dobranič, Danes je nov dan

Umetna inteligenca v zadnjem času uživa obdobje pozornosti kot tehnologija s potencialno velikim vplivom na naše življenje in doživlja velik razmah pri uporabi v praksi.

Metode umetne inteligence so prisotne v številnih tehnoloških rešitvah, ki jih redno uporabljamo, in so zelo uspešne pri reševanju raznovrstnih nalog, ki zahtevajo prepoznavanje vzorcev, strojno učenje in racionalno sklepanje.

Kot velja tudi za katero koli drugo tehnologijo, je njena uspešnost in smotrnost uporabe zelo odvisna od danega problema in okoliščin v katerih je uporabljena. Zato si bomo ogledali nekaj lastnosti najbolj priljubljenih metod umetne inteligence, s tem povezanih izzivov in ključne predpogoje za uspešno uporabo.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, UKC Ljubljana

V aprilu 2020 smo doživeli izjemno in nepričakovano zaprtje šol v 188 državah sveta. V boju s pandemijo COVIDa-19 se nam je pred očmi zgodil nepredstavljiv naravni eksperiment globalnih razsežnosti. Zaprtje šol je v največji meri sledilo izkušnjam v boju s pandemijo gripe gripe H1N1 v letu 2009, vendar so bile takrat zaprtja šol lokalno omejena in bistveno krajša.

Medtem ko so v najrevnejših državah sveta poročali o globalno neuspešnem vračanju otrok nazaj v proces šolanja, smo v razvitem svetu opažali številne druge spremembe, kot so manj učinkovito učenje, omajana dnevna rutina, stopnjevana tesnobnost, povezana z negotovostjo, zmanjšana telesna aktivnost mladih in povečanje časa, preživetega pred zasloni. S trajanjem epidemije in z njo povezanega socialnega distanciranja se vse bolj sprašujemo po učinkih socialne izolacije v obdobju adolescence. V tem življenjskem obdobju se razvijajo miselni procesi, ki podpirajo uspešno socializacijo in so pogojeni z dozorevanjem t.i. socialnih možganov. Študije na živalih kažejo, da lahko socialna izolacija v obdobju razvoja privede do sprememb v povezavah možganskih regij, ki so odgovorne za razumevanje drugih. Ukrepi telesnega distanciranja, usmerjeni v omejevanje širjenja COVID-19, minimalizirajo številne načine medosebnega povezovanja mladostnikov, ki lahko vplivajo na duševno zdravje v obdobju, značilno zaznamovanem s povečano potrebo po vrstniških interakcijah.

Prepoznavati smo začeli ranljive skupine otrok in mladih, med katerimi so otroci iz socialno revnejših okolij, ki so se soočali s težavami dostopa do delovnega prostora in potrebne opreme ter podpore staršev, otroci iz družin s težavnimi medosebnimi odnosi in nasiljem, ki zaradi čustvenih težav niso bili sposobni samostojnega dela, ki ga šolanje na daljavo zahteva. Med ranljivimi skupinami smo prepoznavali otroke s specifičnimi izzivi, učno manjzmožne, avtistične, otroke z anksioznimi motnjami, ki so se ob prekinitvi pouka v šolah in izpostavljanjem v razredu pred vrstniki oddahnili, in so se stiske pokazale s samim vračanjem v šole.

Šolanje na daljavo je prineslo tudi pozitivne izzive, med njimi prilagoditev urnika pouka naravnemu ritmu mladostnikov in vzpodbudo k prilagodljivosti. Obdobje boja s pandemijo je vzpodbudilo sočutno in odgovorno skrb za drugega. Odgovornost  odraslih pa je, da skrbno opredeljujemo mejo med medgeneracijsko soodgovornostjo in zadovoljevanjem osnovnih pravic in razvojih potreb otrok in mladih.

Jožef Gregorc

Na delavnici se bomo srečali z nekaj praktičnimi primeri, ki pokažejo, kako je pomembno, da so programi in dokumenti narejeni z mislijo na čim širšo bazo uporabnikov. Pokazali bomo nedostopen predvajalnik medijskih vsebin na spletni strani in takega, ki je razumno dostopen. Ogledali si bomo tudi primere neoznačenih slik s povezavami na različne zunanje strani in si ogledali, kako lahko naredimo dokument dostopen. Pri prikazu bo uporabljan bralnik zaslona NVDA. Govorili bomo samo o dostopnosti, ki je pomembna za slepe uporabnike.

David Vrtin, Arnes

Videokonference smo kot storitev začeli ponujati svojim uporabnikom že v davnem letu 2003 s postavitvijo večtočkovnih strežnikov MCU. Takrat so videokonference podpirale priklop prek internetnih protokolov H.323 in SIP, pa tudi prek telefonskega omrežja ISDN (H.320). V konferenčne sobe smo se povezovali tipično s hitrostjo 384 kbit/s in s sliko ločljivosti CIF 352×288 točk. Storitev je bila namenjena predvsem tistim organizacijam, ki so imele t. i. sobne videokonferenčne sisteme, ki so namenjeni za uporabo v sejnih sobah, učilnicah, kjer je v enem prostoru tudi več ljudi. Na osebnih računalnikih s spletno kamero je bilo potrebno namestiti “videokonferenčni program”, ki je podpiral protokol H.323. Dobri in zanesljivi namizni programi so bili plačljivi, protokol H.323 pa je zahteval tudi dodatna pravila na požarnih zidovih, kar je močno oteževalo uporabo.

V letu 2009 smo zato na Arnesu uporabnikom na osebnih računalnikih s spletnimi kamerami, prvič ponudili spletne videokonference. Le te v ozadju uporabljajo Adobe Connect. ki deluje v brskalniku in uporablja Flash, ki je bil takrat v široki rabi in posledično nameščen praktično povsod. S tem so postale videokonference na računalniku bistveno bolj enostavne in za uporabnike brezplačne.

Povezava med prvimi in drugimi “videokonferencami” je bila slaba, le enosmerna, kar je uporabnike ločevalo in težko se je bilo odločiti, kdaj bi katere uporabili.

Po nekaj letih so bile vse pogosteje razkrite različne varnostne luknje v Flashu, zato je spletna skupnost začela iskati druge varne in varčne rešitve, veliki proizvajalci opreme pa so napovedali ukinitev podpore tehnoligiji Flash do konca leta 2020.

Nastala je tehnologija WebRTC, ki omogoča uporabo videokonferenc znotraj brskalnika, ne uporablja Flasha in ne potrebuje nameščanja dodatne programske opreme. Arnes je zato med prvimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji že leta 2014 omogočil dostop WebRTC do videokonferenčnih sob, ki potekajo na strežnikih MCU. Vendar v takšni postavitvi, skupaj s starimi strežniki MCU, tehnologije ni bilo mogoče v celoti izkoristiti in ponuditi uporabnikom največ, kar je mogoče.

V okviru projekta SIO-2020 so se odprle nove možnosti razvoja, zato smo v letu 2019 pripravili nov portal za videokonference. Videokonference 2.0 združujejo sobne sisteme na eni strani in uporabnike s spletno kamero na računalniku na drugi strani v enotno okolje, zagotavljajo visoko kakovost slike, tudi do FullHD, 1920×1080 točk, in tekočo sliko 30 slik na sekundo, tako za živo sliko iz kamer, kot tudi za sliko deljenega namizja.

Petra Kavaš, Matej Žerovnik, Arnes

V preteklem letu je Arnes prenovil kar nekaj storitev.

Arnes Filesender je storitev, ki omogoča enostavno pošiljanje večjih dokumentov, katerih zaradi velikosti ni mogoče poslati preko običajne elektronske pošte, vam poleg prenovljenega uporabniškega vmesnika nudi kar nekaj novosti.

Arnes Učilnice, ki omogočajo digitalno učno okolje za učitelje in učence smo nadgradili na novo različico in vam s tem omogočili boljšo uporabniško izkušnjo.

Arnes Shramba, ki je namenjena hrambi varnostnih kopij na sekundarni lokaciji je naslednja v sklopu prenov Arnesovih storitev.

Arnes Spletu, kjer lahko gostite spletno stran, smo dodali vtičnik SoGo dostopnost, s katerim lahko obiskovalcem omogočite, da spletišče prilagodijo svojim potrebam.