Davorin Babič, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana
Naraščajoča razširjenost novih tehnologij v poučevalskem pristopu bodočih medijskih tehnikov spodbuja raznolika povezovanja ustreznih programskih orodij in okolij. Medijska produkcija omogoča tehnikom, da se običajno učijo razmišljati sistematično in konceptualno. Čeprav je slednje v njihovem učnem procesu izjemno koristno, se težava pojavi, ko tehniki nimajo razvitih načinov analitičnega reševanja problemov in izzivov, zaradi česar so v slabšem položaju, ko se ukvarjajo s tehnologijami, s katerimi ustvarjajo digitalne medijske izdelke z ustreznimi vsebinami. Sodobna tehnična orodja namreč omogočajo uporabo tehnik hibridnega 2D animiranja in 3D modeliranja s pomočjo različnih skriptov ter običajnega oblikovanja. Ključnega pomena je, da se strokovni moduli odprtega kurikula, ki vključujejo programiranje, uvedejo na koncu izobraževalnega procesa in jim izpostavijo znanje o delovanju njihovih orodij. Ena izmed rešitev za to je uporaba odprtokodne programske opreme Blender za ustvarjanje vsebin v 3D okolju z več funkcionalnostmi za ustvarjanje fotorealističnih digitalnih slik, realističnem modeliranju, visokokakovostnih animacij in simulacij, različnih vizualizacij v zabavnih in kreativnih industrijah ter v znanstvene namene in nenazadnje video iger ter njena integracija s skriptnim jezikom Python. S slednjim se kompleksnost in rokovanje Blenderjevega vmesnika ublaži, hkrati pa zaradi močne podpore Pythonu in odprtega vmesnika za programiranje aplikacij (API) se lahko Blender uporablja kot integrirano razvojno okolje za ustvarjanje novih orodij in spreminjanje obstoječih.
V procesu učenja ustvarjanja z integracijo obeh omenjenih orodij sloni delo dijakov na treh metodah: generativni pristopi v ustvarjanju vsebin v modeliranju kot tudi v fizičnih izdelkih, kreativno kodiranje in avtomatizacija v procesu konceptualne zamisli in hibridni pristopi k ustvarjanju in oblikovanju na osnovi besedilne programske kode v izbranem programskem jeziku.
V poučevalnem slogu učnega procesa skozi konstruktivno usklajevanje iščemo usklajenosti med učnimi cilji, učnimi aktivnostmi in ocenjevanjem. Posledično je potreben pedagoški pristop, osredotočen na dijake, v katerem so učitelji del podpornega okolja, hkrati pa je avtonomija pomemben motivacijski dejavnik v učnem procesu.