David Vrtin, Arnes
Videokonference smo kot storitev začeli ponujati svojim uporabnikom že v davnem letu 2003 s postavitvijo večtočkovnih strežnikov MCU. Takrat so videokonference podpirale priklop prek internetnih protokolov H.323 in SIP, pa tudi prek telefonskega omrežja ISDN (H.320). V konferenčne sobe smo se povezovali tipično s hitrostjo 384 kbit/s in s sliko ločljivosti CIF 352×288 točk. Storitev je bila namenjena predvsem tistim organizacijam, ki so imele t. i. sobne videokonferenčne sisteme, ki so namenjeni za uporabo v sejnih sobah, učilnicah, kjer je v enem prostoru tudi več ljudi. Na osebnih računalnikih s spletno kamero je bilo potrebno namestiti “videokonferenčni program”, ki je podpiral protokol H.323. Dobri in zanesljivi namizni programi so bili plačljivi, protokol H.323 pa je zahteval tudi dodatna pravila na požarnih zidovih, kar je močno oteževalo uporabo.
V letu 2009 smo zato na Arnesu uporabnikom na osebnih računalnikih s spletnimi kamerami, prvič ponudili spletne videokonference. Le te v ozadju uporabljajo Adobe Connect. ki deluje v brskalniku in uporablja Flash, ki je bil takrat v široki rabi in posledično nameščen praktično povsod. S tem so postale videokonference na računalniku bistveno bolj enostavne in za uporabnike brezplačne.
Povezava med prvimi in drugimi “videokonferencami” je bila slaba, le enosmerna, kar je uporabnike ločevalo in težko se je bilo odločiti, kdaj bi katere uporabili.
Po nekaj letih so bile vse pogosteje razkrite različne varnostne luknje v Flashu, zato je spletna skupnost začela iskati druge varne in varčne rešitve, veliki proizvajalci opreme pa so napovedali ukinitev podpore tehnoligiji Flash do konca leta 2020.
Nastala je tehnologija WebRTC, ki omogoča uporabo videokonferenc znotraj brskalnika, ne uporablja Flasha in ne potrebuje nameščanja dodatne programske opreme. Arnes je zato med prvimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji že leta 2014 omogočil dostop WebRTC do videokonferenčnih sob, ki potekajo na strežnikih MCU. Vendar v takšni postavitvi, skupaj s starimi strežniki MCU, tehnologije ni bilo mogoče v celoti izkoristiti in ponuditi uporabnikom največ, kar je mogoče.
V okviru projekta SIO-2020 so se odprle nove možnosti razvoja, zato smo v letu 2019 pripravili nov portal za videokonference. Videokonference 2.0 združujejo sobne sisteme na eni strani in uporabnike s spletno kamero na računalniku na drugi strani v enotno okolje, zagotavljajo visoko kakovost slike, tudi do FullHD, 1920×1080 točk, in tekočo sliko 30 slik na sekundo, tako za živo sliko iz kamer, kot tudi za sliko deljenega namizja.
