Prepletene mreže

Saša Spačal, postmedijska umetnica

Kompleksnost biotehnološkega okolja, ki nas obdaja, je težko dojemljiva. A če razumemo umetnost kot neskončno vajo v percepciji, nam lahko pomaga ne samo razumeti, ampak tudi začutiti in doživeti mreže, v katere smo vpleteni. Signali kot so zvok simbioze, vibracije gobe, vonj antibiotika in mikrobiološko obogaten zrak nam pomagajo izrisati lastno pozicijo v prepletu mrež in ozavestiti mnogoterost povratnih zank, preko katerih poteka medvrstna komunikacija. Če se spustimo iz antropocentričnega prestola nas lahko tudi nečloveški akterji kot so bakterije, gobe in rastline učijo o raznolikih načinih povezljivosti, a ne kot naše nasprotje, ampak kot del nas in kot soustvarjalec planetarnih procesov. 

Nasprotja kot so naravno in umetno, virtualno in materialno, tehnološko in ekološko se preko mrež spletajo v nepregledne biotehnološke multiplicitete planetarnih razsežnosti, ki jih človeštvo poskuša razumeti z razvojem modelov in simulacij, ki so bolj ali manj uporabni.  Morda bi se bilo v času antropogene podnebne krize modro vprašati tudi, kako so lahko modeli, teorije in zgodbe, ki jih ustvarjamo pri osmišljanju svetov, bolj skrbni in vključujoči in kako se iz njih lahko razvijejo empatične oblike sodelovanj in izobraževanj.    

Predavanje bo predstavilo biotehnološko umetniško raziskovanje Saše Spačal [www.agapea.si] in delovanje ČIPk, iniciative za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost [cipke.wordpress.com].

Ta vnos je bil objavljen v Prispevki. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja