Dr. Marija Anderluh, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, UKC Ljubljana
V aprilu 2020 smo doživeli izjemno in nepričakovano zaprtje šol v 188 državah sveta. V boju s pandemijo COVIDa-19 se nam je pred očmi zgodil nepredstavljiv naravni eksperiment globalnih razsežnosti. Zaprtje šol je v največji meri sledilo izkušnjam v boju s pandemijo gripe gripe H1N1 v letu 2009, vendar so bile takrat zaprtja šol lokalno omejena in bistveno krajša.
Medtem ko so v najrevnejših državah sveta poročali o globalno neuspešnem vračanju otrok nazaj v proces šolanja, smo v razvitem svetu opažali številne druge spremembe, kot so manj učinkovito učenje, omajana dnevna rutina, stopnjevana tesnobnost, povezana z negotovostjo, zmanjšana telesna aktivnost mladih in povečanje časa, preživetega pred zasloni. S trajanjem epidemije in z njo povezanega socialnega distanciranja se vse bolj sprašujemo po učinkih socialne izolacije v obdobju adolescence. V tem življenjskem obdobju se razvijajo miselni procesi, ki podpirajo uspešno socializacijo in so pogojeni z dozorevanjem t.i. socialnih možganov. Študije na živalih kažejo, da lahko socialna izolacija v obdobju razvoja privede do sprememb v povezavah možganskih regij, ki so odgovorne za razumevanje drugih. Ukrepi telesnega distanciranja, usmerjeni v omejevanje širjenja COVID-19, minimalizirajo številne načine medosebnega povezovanja mladostnikov, ki lahko vplivajo na duševno zdravje v obdobju, značilno zaznamovanem s povečano potrebo po vrstniških interakcijah.
Prepoznavati smo začeli ranljive skupine otrok in mladih, med katerimi so otroci iz socialno revnejših okolij, ki so se soočali s težavami dostopa do delovnega prostora in potrebne opreme ter podpore staršev, otroci iz družin s težavnimi medosebnimi odnosi in nasiljem, ki zaradi čustvenih težav niso bili sposobni samostojnega dela, ki ga šolanje na daljavo zahteva. Med ranljivimi skupinami smo prepoznavali otroke s specifičnimi izzivi, učno manjzmožne, avtistične, otroke z anksioznimi motnjami, ki so se ob prekinitvi pouka v šolah in izpostavljanjem v razredu pred vrstniki oddahnili, in so se stiske pokazale s samim vračanjem v šole.
Šolanje na daljavo je prineslo tudi pozitivne izzive, med njimi prilagoditev urnika pouka naravnemu ritmu mladostnikov in vzpodbudo k prilagodljivosti. Obdobje boja s pandemijo je vzpodbudilo sočutno in odgovorno skrb za drugega. Odgovornost odraslih pa je, da skrbno opredeljujemo mejo med medgeneracijsko soodgovornostjo in zadovoljevanjem osnovnih pravic in razvojih potreb otrok in mladih.