Neizogibni učinki šolanja na daljavo

Dr. Marija Anderluh, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, UKC Ljubljana

V aprilu 2020 smo doživeli izjemno in nepričakovano zaprtje šol v 188 državah sveta. V boju s pandemijo COVIDa-19 se nam je pred očmi zgodil nepredstavljiv naravni eksperiment globalnih razsežnosti. Zaprtje šol je v največji meri sledilo izkušnjam v boju s pandemijo gripe gripe H1N1 v letu 2009, vendar so bile takrat zaprtja šol lokalno omejena in bistveno krajša.

Medtem ko so v najrevnejših državah sveta poročali o globalno neuspešnem vračanju otrok nazaj v proces šolanja, smo v razvitem svetu opažali številne druge spremembe, kot so manj učinkovito učenje, omajana dnevna rutina, stopnjevana tesnobnost, povezana z negotovostjo, zmanjšana telesna aktivnost mladih in povečanje časa, preživetega pred zasloni. S trajanjem epidemije in z njo povezanega socialnega distanciranja se vse bolj sprašujemo po učinkih socialne izolacije v obdobju adolescence. V tem življenjskem obdobju se razvijajo miselni procesi, ki podpirajo uspešno socializacijo in so pogojeni z dozorevanjem t.i. socialnih možganov. Študije na živalih kažejo, da lahko socialna izolacija v obdobju razvoja privede do sprememb v povezavah možganskih regij, ki so odgovorne za razumevanje drugih. Ukrepi telesnega distanciranja, usmerjeni v omejevanje širjenja COVID-19, minimalizirajo številne načine medosebnega povezovanja mladostnikov, ki lahko vplivajo na duševno zdravje v obdobju, značilno zaznamovanem s povečano potrebo po vrstniških interakcijah.

Prepoznavati smo začeli ranljive skupine otrok in mladih, med katerimi so otroci iz socialno revnejših okolij, ki so se soočali s težavami dostopa do delovnega prostora in potrebne opreme ter podpore staršev, otroci iz družin s težavnimi medosebnimi odnosi in nasiljem, ki zaradi čustvenih težav niso bili sposobni samostojnega dela, ki ga šolanje na daljavo zahteva. Med ranljivimi skupinami smo prepoznavali otroke s specifičnimi izzivi, učno manjzmožne, avtistične, otroke z anksioznimi motnjami, ki so se ob prekinitvi pouka v šolah in izpostavljanjem v razredu pred vrstniki oddahnili, in so se stiske pokazale s samim vračanjem v šole.

Šolanje na daljavo je prineslo tudi pozitivne izzive, med njimi prilagoditev urnika pouka naravnemu ritmu mladostnikov in vzpodbudo k prilagodljivosti. Obdobje boja s pandemijo je vzpodbudilo sočutno in odgovorno skrb za drugega. Odgovornost  odraslih pa je, da skrbno opredeljujemo mejo med medgeneracijsko soodgovornostjo in zadovoljevanjem osnovnih pravic in razvojih potreb otrok in mladih.

Ta vnos je bil objavljen v Prispevki. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja